Hkrati je hitre in nepovratne škode v okolju več kot se zdi in ne le v podnebju. Sam spodbujam, da se komunicira o več simultanih planetarnih krizah, to ne pomeni da se manjša pomembnost podnebne krize (ki je res najpomembnejša) ampak poudarja nujnost za takojšnje ukrepanje.

(irrecoverable carbon), ki ga bomo "izpustili" v ozračje za stoletja. Hkrati ta hektar ni več ponor 5ton ogljika/leto. Na ravni 10 let bo ta hektar tako pomenil 100 ton CO2eq razlike, kot pa če gozd ostane. Podobnih zgodb je veliko, in kot je omenila Zarja, je veliko tudi interesa za status quo

ko pa omeniš, da termična vozila tudi ubijajo ljudi preko onesnaževanja s trdimi delci, NOx-ov in podobno, jim zmanjka argumentov. Lep primer je tudi krčenje gozdov. Ne gre se le za biotsko raznolikost, orangutane in jaguarje. Hektar izkrčenega tropskega gozda pomeni 50ton in več neobnovljivega C

Mislim, da jih je treba predstavit ravno skozi prizmo več planetarnih kriz, saj je mnogim za podnebje vseeno, ni pa jim vseeno za čist zrak, vode, poplavno varnost... Lep primer so e-avti. Akrapovič, Knez in ostali lahko še nevem kako glasno govorijo, da izpusti e-avtov niso nižji,

A pobereš 25% orehov zase? 😀

V pristanišču Reykjavika morda? Zame je bil tam odličen, morda zaradi sicer obupne hrane v Islandiji.

Zakon zavrnjenih moških, ki so sicer mirni, se pa bolj držijo zase

Sam sem ogromno soparil. Vedno s pokrovom. In vedno samo za dva namena:

1. zelenjava za hčerko, da se ohrani več hranil.

2. Riba za mačka, ker je purist in ima najrajši čist okus ribe.

And a European eco-bonus could become a springboard for negotiating reciprocal access to EV subsidies with allies.

80% of EU car exports go to a handful of advanced economies like Japan, South Korea, Norway, and others.

That's nothing: at a recent illegal car race in Slovenia, one driver crashed into spectators by the road. The news article said "Three persons were injured, one of them seriously. The driver was fortunately not injured".

Naftna podjetja tako v resnici podnebne spremembe jemljejo še bolj resno kot Greta. Vendar le do mere, da sama prilagodijo svoje operacije, nikakor pa da bi dejansko zmanjšala - ali popolnoma izničila - svoj vpliv na okolje.

Shell je tako leta 1989 med načrtovanjem naftne ploščadi le-to dvignil za 1 do 2 metra, da bi jo s tem zaščitili pred dvigom morske gladine - kar je stalo 16 milijonov USD (v takratnih dolarjih).

Vir: www.nytimes.com/1989/12/20/b...

Me spominja na ocvrte kalamare v študentski menzi v Rožni dolini, ki so bili v bistvu ocvrto testo s sledovi kalamarov

In še podatek, za katerega bi si želeli, da ni resničen: v Evropski Uniji opravimo 73% vseh poti z avtom, 8% z letalom in le 7.4% z vlakom - pri čemer je EU regija z enim najgostejšim železniškim omrežij!