Zadnji dan, < -15 °C in čast, da prva zarežem v te poratrakirane smučine.

Dobro jutro, tega pa res nisem pročakovala (in v odvezanih teniskah zagazila v svež sneg).

Peta knjiga: Laura Imai Messina - Telefon v vetru. Nežna, pomirjujoča in zelo "japonska" zgodba. Branje spominja na občutek, ko vdevaš sukanec skozi šivankino uho.

Maturitetno čtivo, četrta knjiga: Tina Vrščaj - Na klancu. Mama, ki ji vse niti družinskega življenja bežijo iz rok, okoljsko anksiozna in s trapom od moža. Knjiga načenja veliko tem. Toda ... minus za lik stereotipno nevrotične, raztresene in neracionalne okoljevarstvenice.

Tko dobi komad čist drug prizvok :)

Tretje knjiga: Kristina Klara in Gregor Čušin - S plavutkami po ledu. Dopisovanje med najstniško hčerko (v času nastajanja pisem mojo sošolko) in očetom. Sicer vpletata čisto preveč božjih inštanc, koncept dopisovanja med starši in otroki pa se mi jako dopade; omogoča iskrenost in globino pogovorov.

Knjiga, druga: Agata Tomažič - Ušabiti. Na glavo obrnjena kriminalka (moja ocena, ki pa je dobesedno enaka v spremni besedi). Dogaja se v Ljubljani, a je vseeno eksotična, v resnici se ne zgodi veliko, a je vseeno napeto. In nato še sforzando za konec.

Srbski prijatelj in sotekač mi je ponudil jutranji prevoz do proge, torej se bo s treningom danes lahko začelo že pred zoro.

Knjiga št. 1. Die Bücherdiebin. Lepa in presunljiva, slogovno izrazita. Nemški prevod je boljši od slovenskega oz. nemščina enostavno bolj ustreza zgodbi in slogu.

Klasično laufarsko tihožitje, čeprav so smuči za skating, ne za klasiko.

To je hladna čobodra črne, bele in oranžne barve, ki ni več jesen, a tudi zima še ni.

V soboto se gre za dva tedna na priprave.
Smuči še niso pripravljene. Štumfi prav tako ne.
Knjige pač.

Nekaj pomirjujočega je v stvareh, ki so večje od naših življenj.