Jana Javornik
banner
janasvenska.bsky.social
Jana Javornik
@janasvenska.bsky.social

CuriosityCommunity | Non-localised + Eclectic Backgrounds = Interdisc Academic / Policy on Work, Care, Policy Analysis, Welfare States, CA, Soc Justice, Sustainability, Ethical & Responsible & Regulated AI, HE & Impact + | iTypoiApologise | In eremition .. more

Political science 39%
Sociology 17%
Pinned
In case it’s helpful to the academics who want to engage with the policy world, our series with senior policymakers.

And a podsheet here (pdf version with embedded links at the bottom): business.leeds.ac.uk/research-inn...

Kot bi ne bili iz vladnih strank, poslanx kot brez slehernega vpliva na zakonodajo, ki jo je so/pripravila njihova lastna stranka. Medtem bodo korupcija in kriminal belih (kako prikladno ime) ovratnikov ter “veliki” tatovi še naprej nemoteno kraljevali.

Reposted by Jana Javornik

Sam ne razumem, kako je mogoče, da tako globoko nestrinjanje, ne rezultira z umikom podpore vladi in odstopom ministrov iz lastnih vrst.

Ena misel me preganja že dlje časa: kako bi Slovenija reagirala, če bi protiromski zakon predlagala SDS?

*Cerkve!

Ker se je javni diskurz glede odnosa države do Romov končno premaknil in so se angažirali tudi doslej tihi, velja spomniti na spregledano vlogo. Ta sama pravi, da so Romi v večini katoliki - zakaj potemtakem ne prispeva h konkretni, transformativni pravičnosti v skupnostih, kjer se učijo sobivanja?

they say Dream big ;)

(v kolikšni meri vladajoče stranke izpolnjujejo svoje obljube), bi glavni problem. Volivci želijo hitro reševanje težav, kar je problem tako za sredinske kot za obrobne stranke. Bes vpijočih so, kljub PV potezi, bolj sposobne absorbirati radikalne stranke, ki se hitreje odzivajo na nezadovoljstvo.

morda podcenjuje volilno telo. Ti. spatial model of party competition (kako ekstremni so clani strank v primerjavi z volivci) sugerira, da volilci podpirajo tisto stranko, ki jim je ideološko najbližje. Večina slo volivcev se zdi zbranih na sredini. Performance politics …

hvala! danes pride vse!

Jutri! V času razcveta antiintelektualizma in avtokracije se mora znanost odpreti okolju še bolj(e) in drugače. Kako? Pridi in sodeluj v prvih dveh v nizu razprav na to temo👇🏾

Danes sem točno o tem z zgodovinarx. Kakšni fascinantni pogledi. Jezik je političen.

may the Force be with you! ✊🏽

hotela sem napisati *disabled, abled, invalidka….

res! angleščina se tako poigrava z izrazjem. a ko mi nekdo reče invalidnost, disability, ability itd., postanem enako zagitirana. jaz bi samo bila jaz. brez grupiranja. brez kolektivne identitete.

in bravo za gimnazijo, krasen primer. naj tako ostane tudi na univerzi!

Solidarnost! Sploh otroku. Posebna prehrana na javnih mestih je pasja izkušnja. Jesti vedno nekaj drugega, biti postrežena prej ali kasneje kot vsi ostali… ti pa bi se le rad skril v povprečje. Že leta ne jem v javnosti in mrzim protokolarne dogodke.
Navijam za vas in naj se okolje spremeni. x

Z novinarko Ano Vojnović Zorman za Dostopno o nevidnih invalidnostih

“… živeti s skrito invalidnostjo je podobno nikoli popolnoma napolnjeni bateriji mobilnega telefona.”

www.rtvslo.si/dostopno/nev...
Nevidne invalidnosti
Doktorica Jana Javornik je znanstvenica v Združenem kraljestvu in na Švedskem ter gostujoča raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino.
www.rtvslo.si

15 let v Sloveniji…. je Slo razpravljala o tej meji zadnja leta? Kdo ve?

to sem zasledila na slo tv. manj informativne grafike si skoraj ne bi mogla zamisliti.

in Romeo and Juliet Clause.

I second all of the above!

Predsednikov ukrep, ki targetira deklice in mlade ženske, posega v polje že sicer ranljivih spolnih in reproduktivnih pravic deklic in žensk.
Povečevanje vednosti in spodbujanje aktivističnih naporov ostajajo nujni - Rominje so litmusov test radikalnih človekovih pravic!

Mednje sodi tudi targetirana podpora za posamezne skupine staršev, kakor tudi za najstniške starše. K slednji spada predvsem možnost nadaljevanja izobraževanja, stanovanjske rešitve in pomoč pri negi in vzgoji otrok.

Naslednji pomemben razlog najstniških nosečnosti (pod 18. letom) so revščina, socioekonomske in geografske razlike.

Targetirana podpora za posamezne skupine, medijske kampanje, spolna vzgoja in enostaven dostop do kontracepcije so ukrepi, ki jih je uvedla VB.

Naj se slo PV ne pretvarja: Slo nima! spolne vzgoje kot samostojnega učnega predmeta od 1985 in vsebine premeščajo k drugim predmetom (npr biologija). Delavnice za obravnavo vsebin spolne vzgoje so opcijske in se zanje šole ne odločajo enako.

Na temo najstniških nosečnosti med Romi:

Ena najbogatejših držav, VB, svetovno znana po najstniških nosečnostih (pred 18. letom) je te v 2007-22 znižala za 66%, z rahlim porastom od takrat. Razvila je nacionalno ‘teenage pregnancy prevention strategy’, katere del je tudi spolna vzgoja.

odvisno od vsebine in od blaginjskega režima. v VB te tradicionalno zavzemajo vsebinsko pomemben prazen prostor, zlasti v zdravstvu (podpora, preverjene info, pravni nasveti).

ta o majhnosti in omejenosti okolja je zelo pomembna izostritev, hvala

pozabila dopisati kljucno: ko se meri učinek (outcome, ne output), je torej treba upostevati tudi nepripravljenost okolja na biti vplivano (to be impacted upon). ce te volje ni, lahko merimo zgolj potencial učinka. kaj menite?